Stroji za sitotisk so reprezentativni primeri opreme za tiskanje šablon; njihova tiskarska plošča je sestavljena iz mreže, tkane iz materialov, kot je svila, ki ima izrazito, križajočo se strukturo osnove in votka. Razviti so bili različni tipi sitotiskarjev, vključno s ploščatimi, z ukrivljenimi površinami, z oblikovanimi predmeti, s tekstilnimi modeli, s tiskanimi vezji in sodobnimi rotacijskimi modeli. Med temi po visoki hitrosti in produktivnosti izstopa sodoben rotacijski sitotisk; ima zaslon, nameščen na valj, s črnilom, ki se dovaja v notranjost cilindra. Med delovanjem se valj vrti, strgalo pa hitro prenese dizajn na podlago.
Poleg svile lahko zaslonski materiali vključujejo najlonsko, bakreno, jekleno ali žico iz nerjavečega jekla. Načelo tiskanja šablon, ki ga uporabljajo sitotiskarski stroji, izvira iz starodavnih tehnik šablon. Šablonski tisk zajema različne oblike, kot so mimeografija, brizganje z odprto šablono in sitotisk.
Sitotisk je bil sprva ročni postopek, ki je temeljil na preprosti postavitvi, ki je vsebovala okvir, sito in šablono. Šele v petdesetih letih 20. stoletja je postopek postal mehaniziran in avtomatiziran. Rotacijski sitotiskarski stroji nanesejo precejšnjo količino črnila, zaradi česar so idealni za izdelavo odtisov z debelimi plastmi črnila. Tiskajo lahko na široko paleto substratov – vključno s papirjem, steklom, lesom, kovino, keramiko, plastiko in blagom – in lahko uporabljajo različna črnila, vključno s prevodnimi kovinskimi črnili.