Sitotisk je poleg toplotno prenosnega tiska ena izmed primarnih metod tiska na tekstilne tkanine.
Ta postopek se pogosto uporablja v različnih sektorjih, vključno z oblačili, hišnim tekstilom in tiskanjem embalaže. V industriji oblačil se v veliki meri uporablja za tiskanje na vnaprej izrezane plošče za oblačila, pa tudi za omejene izdaje visoko modnih ženskih oblačil. Za hišni tekstil je primeren za tisk na tkanine, kot je frotir. Poleg tega se pogosto uporablja za tiskanje blagovnih znamk, embalaže, steklenih in keramičnih izdelkov ter usnjenih izdelkov.
Obstajajo tri glavne metode sitotiska. Ročno sitotisk se izvaja na dolgih mizah za komercialno proizvodnjo s hitrostjo 50–90 jardov na uro; pogosto se uporablja za predrezane plošče za oblačila, visoko modna ženska oblačila in izdelke v majhnih serijah, namenjene tržnemu testiranju. Tisk z ravnim zaslonom (samodejni sitotisk) deluje s približno 500 jardi na uro; primeren je za tkanine, kot je frotir, in je zelo primeren tudi za manjše serije, zapleteno tiskanje. Rotacijski sitotisk je neprekinjen proces z najvišjo proizvodno hitrostjo, ki presega 3500 jardov na uro, zaradi česar je danes najbolj razširjena metoda sitotisa.
Kar zadeva posebne aplikacije, rotacijski in ploski tiskarski stroji – tako doma kot v tujini – večinoma uporabljajo lepila iz akrilatne smole za lepljenje blaga. To vzdržljivo lepilo ponuja preprosto uporabo, odlično kakovost tiskanja in nizke stroške.
Glavna pomanjkljivost sitotiska je velika poraba vode (3–5 kubičnih metrov na 100 metrov tkanine), zaradi česar nastanejo znatne količine odpadne vode. V zadnjih letih se je industrija lotila okoljskih izzivov z izboljšanjem tiskarskih strojev (kot so modeli, ki zmanjšajo porabo vode za 30 %) in razvojem okolju prijaznih barvil in kemikalij (kot so veziva na osnovi alkidne smole na osnovi soje).
Tehnologija sitotiska se razvija v smeri večje natančnosti tiskanja, krajših časov izdelave sita, nižjih stroškov izdelave sita, prilagodljivosti na raznoliko maloserijsko proizvodnjo, višjih stopenj avtomatizacije (kot je uporaba avtomatskih sistemov za spremljanje kakovosti) in izboljšane okoljske trajnosti. Kljub konkurenci digitalnega tiska bo sitotisk v bližnji prihodnosti ostal glavna tehnologija zaradi svoje zrelosti, zmožnosti ustvarjanja posebnih učinkov (kot so 3D relief in zaključki z uporabo kovinskih ali bisernih past) in visoke proizvodne učinkovitosti.
Poleg tega se tehnologija sitotiska uporablja na najsodobnejših področjih, kot je izdelava strukturno obarvanih vzorcev na osnovi fotonskih kristalnih struktur na tekstilnih substratih.